O rekordu

Da bi govoricam o malo verjetnih vzponih pod desetimi minutami naredili konec, smo se odločili, da uradno poiščemo najhitrejšega. Prvič smo “Rekord” organizirali leta 1991 kot spomladansko varianto klasičnega „Teka na Šmarno goro“. Istega leta naj bi jeseni pripravili še tradicionalni Tek, a so dogodki, ki so se zvrstili tistega junija in Slovenijo popeljali v samostojnost, preprečili načrte organizatorja.

V spomin Tomu

Pozimi 1996 smo zamisel o organizaciji Rekorda oživili, vendar je prišla pobuda povsem od drugod. Prvega februarja 1995 se je namreč v slovenskih gorah smrtno ponesrečil  Tom, eden izmed nas, članov Šmarnogorske naveze. Tako se je vsako prvo soboto v februarju 15 let zaporedoma ob vznožju Šmarne gore zbrala smetana slovenskega gorskega teka.

Na najvišjem nivoju svojega časa

V tem obdobju je bil »Rekord Šmarne gore« tekmovalno in organizacijsko prireditev na najvišjem nivoju v slovenskem prostoru. Iz tega obdobja beležimo doslej najhitrejši vzpon predstavnice nežnejšega spola – ženski absolutni rekord Mateje Kosovelj znaša 13min 18s. Med moškimi je bil rekord v lasti Zarnik Sebastjana – 11min 25s.

Kljub mrazu, vetru in snegu

Po desetletju in pol smo organizatorji pozimi leta 2011 izpeljali Rekord brez običajnega pompa – kot tekmovanje s posamičnimi starti. Od tedaj, pa do 20.izvedbe februarja 2015, je Rekord v »spremenjeni« podobi gostil kakovostno in številčno udeležbo tekmovalcev, ki so prihajali na našo tekmo kljub mrazu, vetru in snegu. 

Premik v poletje in jesen

Po 20-ih zimskih izvedbah smo Rekord prestavili na začetek poletja, ko so tekmovalne razmere ugodnejše, v kovid letu 2020 pa je bil zaradi posebnih razmer rekord prvič združen s Tekom na Šmarno goro v začetku oktobra. Na prvi šmarnogorski tekaški vikend je eritrejski tekač Filimon Abraham postavil sedanji  absolutni rekord 10min 59s.  Tik za njim je skozi cilj pridrvel najhitrejši slovenec do sedaj Timotej Bečan –  njegov “slovenski” rekord je 11min 12s.